1. Prvi del humanitarne akcije Z MALO DOBROTE DO SREČE NA VRVICI uspešno zaključen. Konec leta 2009 smo predali dve psički pomočnici, Kiro in Eli novima uporabnikoma Stojanu in Mirici. Vsi se počutijo odlično.
Akcija pa se nadaljuje tudi v letu 2010. Tokrat nam je na pomoč priskočila ga. Mihaela Margan s svojim TAČKOVIM TEKOM, ki bo junja 2010 v Mariboru. Pridružite se nam.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2. Prednovoletni koncert elektronske glasbe, ki ga je na dan 28. 12. 2009, izvedel DJ ROKI je bil posvečen naši humanitarni akciji Z malo dobrote do sreče na vrvici. Naslov koncerta, TransLOVEnija, je zadel svoj namen. Hvala Roki, za nepozabno doživetje.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
3. ''KAR NE MOREM STORITI SAM, LAHKO STORIMO SKUPAJ'' (Stan Platt, Romunija, Light Into Europe Charity)
''POMEMBNE ZADEVE MORAJO BITI REŠENE S POGOVORI IN ODLOČITVAMI, Z ODLOČNOSTJO, POTRPEŽLJIVOSTJO IN PRIPADNOSTJO'' (6.december 2001, Nicole Fontaine, predsednica Evropskega parlamenta in Freddy Thielemans, župan Bruslja), je zapisano na spominski plošči pred Evropskim parlamentom v Bruslju.
Bruselj, mesto, kjer Evropo ne le opaziš na vsakem koraku, kjer Evropo živi(jo)š. Veličastna stavba Evropskega parlamenta v svojih steklenih površinah podnevi odseva v barvah jeseni, ponoči skoraj sramežljivo osvetljena počiva, čakajoč naslednjega dne, ko v njenem drobovju kar ni konca in kraja četam, pravzaprav armadam uradnikov. Verjamem, da se v njej resnično dogovarjajo in sprejemajo odločitve, ki nam, Evropejcem, prinašajo kaj dobrega.
Bruselj, mesto, ki ga je EGDF (Evropska Zveza za pse vodiče) zagotovo ravno zato izbrala za svoje letno srečanje. Skupščina, seja upravnega odbora Zveze in vabljeni obisk dveh visokih predstavnikov – g. Ask Andersen, predstavnik Evropskega Foruma Hendikepiranih (European Disability Forum - EDF) s tematiko Skupna pot k Evropski pogodbi za invalidne (hendikepirane) osebe (tudi g. Ask je slep), in ga. Inmaculada Placencia-Perrero, namestnica vodje Enote za integracijo hendikepiranih ljudi pri Evropski komisiji (Disability Unit, Eurpean Commission), ki je predstavila trenutne aktivnosti in naslednje kratkoročne naloge te komisije.
Skupščina Zveze, na kateri je bila udeležba kar pestra - zbrali smo se predstavniki 16 držav EU - ni odstopala od podobnih zborov pri nas – (tudi) zaradi zakonodaje je pač potrebno vsaj enkrat letno pregledati izvedbo prej zastavljenih nalog ter finance in pripraviti plan za naslednje leto. Ja, prav ste prebrali, tudi Slovenci smo bili med njimi. Slovenijo smo zastopali predstavniki Slovenskega združenja inštruktorjev – Centra za šolanje psov vodičev in psov spremljevalcev SLO-Canis, ki je ravno postalo tudi že polnopravni član zveze EGDF in tudi pridruženi član Svetovne zveze psov vodičev IGDF. Na to smo pa posebej ponosni. Na skupščini smo bili Darinka Lečnik-Urbancl, Aleksandra Surla in njena psička vodička Athena in Emil Urbancl
Na skupnem zboru smo odprli še dve dilemi – kakšna starost je (že) primerna za dodelitev psa vodiča slepe osebe in sprejetje standardov šolanja psov vodičev in usposabljanje uporabnikov psov pomočnikov po vseh evropskih državah enako. Potekajo namreč prva šolanja psov za najstnike, ob tem pa se poraja cel kup vprašanj o primernosti (tako zgodnjega) partnerstva: pes vodič – uporabnik. Mnenja so namreč zaenkrat še precej diametralno nasprotna (tako med izkušnjami in pomisleki odraslih uporabnikov kot tudi stroke). Vsekakor bodo ta prva šolanja zaključili in na osnovi spremljanja teh parov skozi daljše časovno obdobje (vsaj do polne odraslosti zdaj 12-15 letnih kandidatov). Standardi šolanja psov vodičev in psov spremljevalcev ter usposabljanja uporabnikov takih psov se med seboj ne smejo razlikovati. Žal pa pristojne institucije v Sloveniji, sploh ne vključuje uporabnike psov vodičev, še manj pa ostalih hendikepiranih uporabnikov, ki imajo pse pomočnike. Upamo lahko le, da bomo s Canisom in s pomočjo evropske zakonodajne regulative to lahko spremenili in da bodo lahko ustrezne institucije sprejele idejo prvega stavka za racionalno rešitev.
Emil Urbancl, projektni vodja pri SLO-CANIS, november 2009
------------------------------------------------------------------------------------------------------
mag. Darinka Lečnik-Urbancl, predsednica SLO-CANIS
*V treh letih bom polnoletna. Upam, da boste do takrat podrli moj Berlinski zid. In potem ..., ja, šele v tem primeru bom potem lahko svobodna*.
V uvodu zapisane besede so bile morda najbolj udarne besede slepe 15-letne Petre Pintelei iz Romunije, ki jih je izrekla v svojem nagovoru evropskim parlamentarcem in so tako zarezale v njihova srca, da so predloge za spremembo evropske zakonodaje na področju sprememb pravic gibalno oviranih oseb poimenovali kar ""Petrin zakon"". Vsaj za tisti dan so ji vsi pritrdili, podprli vsebino, za katero se zavzemajo tako pri Evropski (EGDF) kot pri Svetovni (IGDF) zvezi za pse vodiče slepih.
*Torej nas lahko razumete, zakaj smo ponosni na svoje delo v zadnjih treh letih: postali smo polnopravni člani Evropske zveze psov vodičev, postali smo pridruženi člani Svetovne zveze psov vodičev, izšolali smo 11 psov vodičev in pomočnikov in naša članica, Aleksandra je postala evropska promotorka uporabnikov psov vodičev pri Evropski zvezi psov vodičev (EGDF). Postavljen je temelj za fleksibilen in odprt sistem, ki se bo zmožen hitro odzvati na nove potrebe. Sistem je vzpostavljen – a udejanjiti te rešitve v praksi bo ključna naloga naslednjih let. Zavzemamo se za spremembo zakonodaje in politik s tega področja in poskušamo pridobiti stalen sistemski vir financiranja za šolanje psov vodičev. In še vedno zasledujemo svojo vizijo: prispevati želimo k dokončni uresničitvi vizije o povezovanju, sodelovanju in delovanju v svetu brez meja in diskriminacij, kjer je znanje glavna vrlina. Utrditi želimo položaj vodilnega centra za šolanje psov vodičev in psov asistentov v Sloveniji in želimo ostati ugledno, strokovno, zanesljivo in ljudem ter živalim prijazno združenje. Sprejemamo tudi vizijo EGDF/IGDF, ki se zavzemata za svet, v katerem bodo slepi, slabovidni in ljudje s kakršnimkoli hendikepom uživali enake pravice, dobili enake priložnosti in delili enake odgovornosti kot vsi ostali.*
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Naj se na koncu zahvalimo Adrii Airways, ki je z zajetnim popustom pri nakupu letalske karte omogočila udeležbo Aleksandre s psičko Atheno na skupščini EGDF v Bruslju. In kot smo navajeni sta bili s psičko Atheno odlični promotorki naše humanitarne dejavnosti in pravi ambasadorki uporabnikov psov vodičev.
SLO-CANIS
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4. CANISOVCI SMO BILI NA OBISKU V PRESTIŽNI ANGLEŠKI ŠOLI ZA PSE VODIČE V BRISTOLU IN V MISSOURIJU V AMERIKI - oktober 2009
Kakšne ovire morajo slepi, pravzaprav kar vsi kakorkoli hendikepirani, premagovati v Sloveniji, smo pisali in brali že mnogokrat. Da je podobno tudi v državah tranzicije, smo si lahko predstavljali, potrditev je prišla kar sama po sebi z zgoraj zapisanim. Pa je res vse tako drugače v ""starih demokracijah"", v nekdaj obljubljenih deželah zahoda Evrope? Inštruktorji Slovenskega združenja inštruktorjev SLO - Canis smo obiskali Anglijo in Ameriko, da se prepričamo v živo. Maja je odpotovala za cel mesec september v državo Missouri, z Darinko pa sva obiskala Anglijo.
Bristolska šola za pse vodiče
Izvedba obiska v Bristolu ni bila brez vloženega truda, a vendar sva to priložnost zgrabila tako trdno, da se še danes pozna na členkih najinih rok. Izvedbo je omogočila donacija na podlagi prijave na razpis v okviru sektorskega programa Evropskih skupnosti Vseživljenjsko učenje Leonardo da Vinci. Vsekakor sva mnenje spremenila takoj, ko sva vstopila v prostore bristolske šole za pse vodiče slepih, kjer domujejo tudi nekatere druge humanitarne organizacije. Prijazen sprejem najine prve gostiteljice, inštruktorice Emme, v pisarni pa še nadvse vesel repek in slasten ""sssslllpp"" po roki s strani Codyja, priljubljenega mešanca med labradorcem in prinašalcem, že izšolanega za predajo slepi osebi. Nekaj uvodnih predstavitvenih besed smo izmenjali, kuža je bil že nemiren, pa smo šli. Najprej so nama razkazali svoj poligon z ovirami. Domiselno in preprosto, predvsem pa učinkovito. Saj sva vedela - mnoge rešitve imaš pred nosom, pa jih ne vidiš. Vprašava, ali lahko malo poslikava in posnameva. Seveda lahko, nihče ne vidi v tem kakršnegakoli strahu pred .... Pravzaprav, pred kom, pred nelojalno konkurenco, kopiranjem njihovega dela, dosežkov, ki so jih gradili dolga desetletja? Ne, teh bojazni ne poznajo. So odprti, humanitarci od glave do peta, predvsem pa po srcu. Zanimivo, še posebno ko zvemo, da so ti ljudje polno in redno zaposleni. Je to sanjski poklic, ki sva si ga morda potiho vedno želela? Oči so odprte in ušesa so tudi napeta, možgani srkajo informacije, nalagajo, obdelava pride kasneje, ko bo čas. Sicer pa sva zdaj tukaj, da preveriva, kako blizu ali daleč smo si z metodami dela, okoliščinami, ki nam stojijo ob strani, glede na razlike v življenjskih navadah, z možnostmi, ki nam jih krojijo zakonodaja, obseg razpoložljivih denarnih in drugih materialnih sredstev. Razlik, ki jih opažava pri delu, skorajda ni in. Lahko pa vam veliko povem o dovolj očitnih razlikah v življenju slepih oseb, tudi na račun splošnih vrednot njihove družbe.
Dobiva izčrpne odgovore na vsa najina vprašanja, pripravijo nama celo tono gradiva, ki nama bo v pomoč pri nadaljnjem sodelovanju. Popoldan imava še dva sprehoda z inštruktorjem Richardom in z njegovima psicama. Zanimivo, spet malo drugače.
Ameriška šola in slovenski uspehi
Maja je svoj čas preživela gospe Susan, lastnica Centra Canine v Missouriju, ki se ukvarja s šolanjem psov v različne namene. Imela je možnost sodelovati pri različnih projektih in opravila je kar nekaj tečajev, ki so vsebovali praktični, teoretični del ter seveda na koncu še izpit. Del tega načrta je bila tudi dvodnevna razstava, na kateri so morali razstavljati pse, in tekmovanje v Rally Obedienceu, kjer so se morali kvalificirati s svojimi psi. Maji je to nedvomno odlično uspelo, saj je z bavceronom Emmiasom dosegla naziv prvak pasme. V tečaju je vsak tečajnik delal s 15-imi psi različnih pasem, tudi z mešanci, v istem obdobju za različna področja. V tem tečaju si je pridobila diplome za AKC Rally Training, Tactical scent, Dog Obedience instructor ter Service dogs. Povsem prav je, da povemo, da je bila prvi konec tedna v oktobru v Bratislavi svetovna razstava psov vseh pasem. Majin sibirski haski (husky) Tokima"s Northwest Passage Clark je postal svetovni podprvak ter se je tudi kvalificiral v finale za svetovno prvenstvo Eukanube, ki bo decembra v Kaliforniji.
Lahko še kaj dodam? Da, tradicija je tokrat dobila zelo pozitiven predznak. Morda pa bodo vnuki imeli tako kot Angleži vendarle možnost, da si psa vodiča lahko pridobijo brez dolgih birokratskih postopkov in da nihče ne bo kalkuliral, koliko to koga stane. Iz srca jim to želim.
Darinka in Emil Urbancl
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
5. Sedemdejevci, Canisovci in Repsovci na otvoritvi mariborskega azila - oktober 2009
"Petnajst let sva bila skupaj," se svojega psa spominja sivolasa gospa, medtem ko čohlja Kiro, in v očeh se ji začno nabirati solze. Kira razumevajoče pomaha z repom, kot znajo to le labradorci, in se postavi v pozo za ljubkovanje, kot to znajo vsi psi. In verjetno je prav vsakega človeka, ki je sklenil sobotno dopoldne obiskati novo zatočišče za zapuščene živali, spremljala misel na svojega štirinožca. Neverjetno je, kako se ljudje razgovorijo o svojih živalih, se čudimo in Darinka Lečnik Urbancl, zdaj že redna sodelavka našega tednika 7 dni in prva sila akcije Z malo dobrote do sreče na vrvici, je ta dan slišala zgodb kot že dolgo ne. Ker so se pri mariborskem društvu za varstvo in proti mučenju živali odločili, da bodo svojim varovancem prihranili sodelovanje na bučni slovesnosti ob otvoritvi, je bilo živalskih udeležencev na Teznem pravzaprav malo. Nekaj razvajenčkov z lastniki in delovni psi Canisa ter REPS-a, reševalca Aja in Runo ter Kira, pes pomočnik, ki je že tudi stara znanka teh strani. A zanjo je bil vse prej kot dela prost dan, Kira je namreč opravljala nadvse pomembno nalogo. Mimoidoče je opozarjala in seznanjala s svojim delom. Pes, ki pomaga gibalno oviranemu človeku, se namreč ravna po posebnih pravilih, velja pa tudi za ljudi: takega psa ni dovoljeno klicati, čohljati brez dovoljenja ali kako drugače motiti pri delu. Seveda se v soboto ob stotinah pasjih navdušencev ni bilo moč izogniti prav vsem motnjam, toda Kira se je odlično odrezala. Vztrajno je pobirala predmete, ki so Darinki "padali" iz rok, in se nasploh vedla kot vzorčen primerek psa, izšolanega v Centru za šolanje psov vodičev in psov spremljevalcev. "Ne morem verjeti. Ob vsej tej gneči je bila še bolj pridna kot doma," se je smejala Darinka, očitno zadovoljna z opravljenim delom. Njeno delo namreč ni samo treniranje psov, ampak tudi treniranje ljudi. In kje je boljša priložnost za to kot na kraju, kjer se je zbralo toliko ljubiteljev živali. Vprašanj je bilo vsaj toliko kot obiskovalcev stojnice, ki jo je mariborska občina za ta dan posodila društvoma REPS in Canis. Od tistih najbolj osnovnih "Kako ji je ime? Koliko je star?" do tistih malo težjih "Kaj pa po tem, ko jo boste predali novemu lastniku, ko bo šla od vas?"; Kira se namreč že navaja na Stojana, in ko se bosta popolnoma ujela, bo morala zapustiti Darinko. "Že zdaj se mi meša," odkritosrčno prizna inštruktorica, pogoltne cmok, ki se ji je naredil v grlu, in nadaljuje poučevanje radovednežev, "pes je namreč popolnoma izšolan takrat, ko z zelo gladke površine pobere tudi zobotrebec." Na obrazih se zariše začudenje, a ko labradorka pobira s tal razne predmete, med drugim tudi zelo tenak mobilni telefon, postane jasno, da bo zmogla tudi to. Kajti v resničnem življenju se lahko pripeti prav vse, če pa si gibalno oviran in sediš v vozičku, je verjetnosti za nepredvidene dogodke še toliko več in tudi popolnoma vsakdanja situacija lahko postane izziv. Prav zaradi tega je tudi izbira psa pomočnika izredno pomembna. "Najpogosteje šolamo labradorce in zlate prinašalce. Že ime pove, da so to prinašalci, in tudi njihova naloga, ko postanejo pomočniki, je prinašanje predmetov. Poleg tega so po karakterju najbolj primerni za šolanje. Šolamo psice, saj so bolj pripadne in bolj umirjene," razlaga spet novi skupini radovednežev Darinka. Pa bi lahko izšolali tudi zapuščenega psa, povprašamo. Inštruktorica odkima: "Zapuščeni psi imajo navadno za seboj precej slabe izkušnje. Nikoli ne bomo izvedeli, v kakšnih situacijah so kdaj bili, kaj vse so prestali. Človek, ki je gibalno oviran, je od psa pravzaprav življenjsko odvisen, zato mora biti pes popolnoma zanesljiv. Lahko se nenadoma ponovi kakšna situacija, s katero ima žival slabe izkušnje, in ne vemo, kako bo pes reagiral nanjo. Zapuščene živali potrebujejo predvsem skrbne in pozorne nove lastnike ter veliko ljubezni."
Dan je bil uspešen tudi za akcijo Z malo dobrote do sreče na vrvici, v kateri zbiramo denar za šolanje psov pomočnikov. Člani obeh društev so v ta namen prodajali majice, tokrat pa so kupci prejeli tudi izvod našega tednika. Kombinacija je bila dobitna, saj so zbrali kar 680 evrov.
"Člani društva SLO-CANIS in društva REPS se zahvaljujemo vsem, ki so prispevali denar za šolanje, zahvaliti se želimo tudi azilu, da so nas tako dobrodušno sprejeli, Mestni občini Maribor pa zato, da smo dobili super promocijsko hiško," pravi Darinka.
novinarka tednika 7 dni , Andreja Kutin
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6. PREDSTAVITVE NA FESTIVALU DRUGAČNOSTI V SLOVENJ GRADCU IN TEDNU MOBILNOSTI V MARIBORU - september 2009
Kaj naj rečem? Ko si na takem srečanju, te popolnoma prevzamejo srčni ljudje okrog tebe.
Domači ljubljenčki nas osrečujejo, pa čeprav si jih ljudje vzgojimo na najrazličnejše načine: enim je dovolj že vsakodnevni sprehod, nekateri se z njimi športno udejstvujejo, so pa tudi ljudje, ki te naše štirinožce potrebujejo kot pomočnike. Z njimi si dvigujejo kvaliteto življenja, ki se marsikomu zdi kar samoumevna. Vsi smo radi v kar največji meri neodvisni, radi živimo življenje, kot smo si ga sami zamislili. Da to ni vedno lahko, vemo vsi. Komur pa usoda dodatno naloži še breme kakršnekoli telesne hendikepiranosti, je to včasih kar pretežko, da bi ga sami zmogli nositi.
Na obeh prireditvah smo predstavili delo naših psov, še posebej Kire in Eli, ki sta postali pomočnici Stojanu in Mirici. In kakšen je bil odzvi? Zadržan, tako kot smo Slovenci pri novostih zadržani. Upajmo, da bomo s skupnimi močmi to čimprej popravili.
mag. Darinka Lečnik-Urbancl
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7. PRVA SLOVENSKA PSIČKA VODIČKA ZA SLEPE OSEBE NA POTOVANJU Z LETALOM 05. junija 2009
Piše: Meta Ornik (RTV SLOVENIJA O ŽIVALIH IN LJUDEH urednica, voditeljica)
Ljubljana - Adria Airways je sodelovala pri projektu usposabljanja psičke labradorke za slepo študentko Aleksandro Surla, ki večkrat potuje z letalom. Izobraževanje psičke Athene, ki je na pobudo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z Aerodromom Ljubljana potekalo pri Adrii Airways, sta izvedla inštruktorja Darinka Lečnik Urbancl in Emil Urbancl iz Slovenskega združenja inštruktorjev. Centra za šolanja psov vodičev in spremljevalcev Canis. Novi skrbnici Aleksandri Surla pa sta psičko predala marca letos.
Aleksandra in Athena sta v začetku maja uspešno opravili izpit B, kar pomeni, da je psička usposobljena za samostojno vodenje slepe osebe. Danes pa sta skupaj poleteli še v Frankfurt, saj bo Athena spremljala svojo skrbnico tudi na potovanjih z letalom. Na zaključni preizkus so psičko že vnaprej dobro pripravili.
Athenino vedenje in vodenje so preizkusili v času največje gneče v vseh letaliških prostorih, kjer se gibljejo potniki, in tudi v desetih različnih letalih, vadili pa so tudi vstopanje in izstopanje v letalo in iz letala. Kljub močnim zunanjim dražljajem kot so nenavaden ropot, gneča … je psička Athena na tako imenovanih »suhih treningih« vse ovire zelo dobro obvladala.
Skupina izvedencev za dodeljevanje psov vodičev ZZZS je ob tem zaključnem preizkusu želela preveriti, kako se psica odziva na nenavadne okoliščine, ki jih doslej še ni bila vajena. Zato je Aleksandra s psico Atheno danes zjutraj poletela v Frankfurt. Čeprav je bil to psičkin prvi let, se je med vzletom, letom in pristankom, dobro počutila. Po pristanku na frankfurtskem letališču ju je pričakala predstavnica Službe za oskrbo potnikov s posebnimi potrebami in Aleksandro seznanila z oskrbo tranzitnih potnikov s posebnimi potrebami.
Athena in Aleksandra sta preizkušnjo, ki ji doslej še nismo bili priča v našem prostoru, izjemno dobro opravili in zdaj že lahko razmišljata o kakšnem novem potovanju z letalom. Vsi letalski prevozniki, ki so v združenju IATA, morajo obvezno omogočiti potovanje tudi psu vodiču slepih. Sedeži za potnike s posebnimi potrebami so v letalu točno določeni. Na frankfurtskem letališču ju je sprejela in vodila predstavnica Službe za oskrbo potnikov s posebnimi potrebami.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
8. AKCIJA: BODI TOTALNO COOL IN POMAGAJ PRIJATELJU - Dina in Igor Orel USPEŠNO ZAKLJUČENA
Inštruktorji smo se priključili akciji "Bodi Totalno Cool in pomagaj prijatelju" konec leta 2008. Za invalida, Igorja Orla smo usposabili labradorko DINO. Dino je izšolala naša inštruktorica Maja znotraj akcije POMAGAJMO PRIJATELJU, ki poteka že 15. let pod pokroviteljstvom revije Moj Pes. Konec leta 2008 smo s predstavniki donatorjev: BTC, Klinike za male živali Prva-K, Slovenskih novic, odgovornega urednika revije Moj Pes in vodilnega kinologa dr. Jožeta Vidica, psičko Dino prvič predstavili gospodu Igorju. Prijatelja sta postala takoj. Dina pa počne prave vragolije, ko naprimer iz tal pobere tudi zobotrebec in ga da Igorju v roke ali pa mu odpre njegov "skrivni predal". Verjemite, navdušenje nad psičko je veliko.
Cilj akcije Bodi Totalno Cool in pomagaj prijatelju je zbrati sredstva za nakup in šolanje psov spremljevalcev za ljudi s posebnimi potrebami. Prosimo, da tudi vi Pomagate prijatelju in vaše cenjene donacije nakažete na račun Sklada Ivana Krambergerja ali na naš TRR št: SI56 04173-0001474982 s pripisom: donacija za psa spremljevalca za invalida.
Za Vašo donacijo se iz srca zahvaljujemo in Vas vabimo na prireditev, ki bo potekala v okviru te akcije to leto. Datum bomo objavili pravočasno.
S spoštovanjem, mag. Darinka Lečnik-Urbancl, predsednica CANIS marec, 2009
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
9. SEMINAR O TERAPIJI S POMOČJO PSOV- "Združimo moči za več nasmehov" (v sodelovanju z Ambasadorji nasmeha Ljubljana in društvom REPS Maribor) JE ODLIČNO IN V CELOTI USPEL.
V okviru društva REPS Maribor (Društvo za reševalne pse Maribor) smo se že vrsto let (skoraj 10 let) ukvarjali poleg iskanja pogrešanih oseb, tudi s šolanjem psov spremljevalcev in družnih psov. Zadnjih nekaj let pa tudi s šolanjem psov vodičev za slepe osebe in psov spremljevalcev za osebe s posebnimi potrebami. Naši konkretni projekti so se izrazili v darilu psičke, spremljevalke za osebe s posebnimi potrebami, Lajke VDC Polžu lansko leto (ob 10 obletnici društva) in izšolanju psičke Vindi za slepo osebo iz Mojstrane, gospoda Pavliča.
Ker tako široko delovno področje ni mogoče obvladovati skozi eno društvo, smo se inštruktorji odločili, da ustanovimo novo združenje na nacionalni ravni in vzpostavimo Center za šolanje psov vodičev in psov spremljevalcev. In ker smo bili uspešni že prej in ker smo imeli nov zagon, smo izšolali še pet psov pomočnikov: štiri za vodiče slepih oseb in eno psičko za invalidno osebo. Več let se intenzivno ukvarjamo tudi s strokovno pripravo psov kot pomožne terapevte v smislu terapij s pomočjo živali. Trenutno smo v fazi pridobivanja članstva v Svetovni in Evropski zvezi za pse vodiče (IGDF/EGDF). Vse pravno-formalne zadeve pa smo tudi uredili. V mesecu juniju 2008 so bile pri nas na obisku uradne osebe iz IGDF, iz Londona, dali pa so nam pozitivno mnenje in nas že uvrstili na listo članov Evropske zveze psov vodičev.
V sodelovanju s Slovenskim društvom za terapijo s pomočjo živali-Ambasadorji nasmeha (iz Ljubljane, delujejo od leta 2003) in Društvom za reševalne pse REPS Maribor (delujejo že 15 let), smo 14. 3. 2009, izvedli seminar, ki je požel velik uspeh. V Izobraževalnem centru Pekre se nas je zbralo kar 82. Eminentni predavatelji so nam razkrili veliko teoretičnih in praktičnih osnov, ki so nujno potrebne, da lahko že končno v Sloveniji standardiziramo in poenotimo izrazoslovje in delo, ter preverjanje usposobljenosti pravih terapevtskih parov v okviru dokaj nove dejavnosti, kot so terapije s pomočjo živali.
Že dalj časa skušamo javnosti dopovedati, da je eno »terapija s pomočjo živali kot dejavnost, pri kateri ob prisotnosti izšolanega terapevtskega para (vodnik in pes) obvezno sodeluje tudi ustrezni strokovno usposobljen terapevt (fizio-, psiho-, delovni-…) Pri drugi stvari gre za aktivnosti s pomočjo živali. Njihov namen je, da se uporabnik s pomočjo izšolanega terapevtskega para (vodnika in psa) le medsebojno družijo, namen pa ni dosegati specifične terapevtske cilje. In tretje: psi pomočniki. Med nje štejemo pse vodiče za slepe in slabovidne osebe, pse spremljevalce za osebe s posebnimi potrebami in invalide ter družne pse (za starejše ljudi, predstavitve v šolah, vrtcih in podobno). Za določenega uporabnika izšolamo v tem primeru psa s specifičnimi znanji. Šolanje traja od nekaj mesecev do dveh let.
ZAKLJUČKI SEMINARJA:
1. Novejša zgodovina je začetke terapij s pomočjo živali v ZDA, dokončno opredelila leta l955, ko je mednarodna konferenca *Živali, zdravje in kvaliteta življenja (IAHAIO)* v Ženevi sprejela deklaracijo, v kateri je pozvala vlade in ostale institucije v državah vsega sveta, naj sprejmejo ukrepe za primerno ureditev človeškega okolja tako, da bo upoštevalo tudi potrebe in značilnosti hišnih živali. Institucijam je priporočila, da naj uradno priznajo vrednost terapevtske dejavnosti z živalmi. In kar je najpomembnejše, poudarila je potrebo po poučevanju o sposobnosti teh živali oziroma vključitev tega poučevanja v program šolanja zdravstvenih in socialnih delavcev.
2. In kako je v Sloveniji? V Sloveniji se je v zadnjih dveh letih na strani institucij in na strani vodnikov psov pojavil velik interes po delovanju v smeri terapij s pomočjo živali, vendar v Sloveniji še nimamo ustrezno in enotno verificiranega strokovnega kadra, licenciranih inštruktorjev in ekspertne skupine, ki bi preverjala znanja in usposobljenost bodočih terapevtskih parov, tako kot to imajo naši najbližji sosedi, Avstrijci.
Zadnji čas rastejo društva in klubi, ki v svojih pravilih zapišejo tudi ukvarjanje s *pet terapijami*, s šolanjem *rehabilitacijskih psov*…, kot gobe po dežju. V Sloveniji se je začelo zmotno interpretirati vsako dejavnost druženja s psi in predstavitve bodisi po domovih starostnikov, vrtcev, šol kot *terapije s pomočjo živali*. Vse več se namreč pojavlja organizacij, ki so se »modno« začele ukvarjati s tako pomembno vsebino, kot so terapije s pomočjo živali. Celo več, take organizacije se imajo za strokovno usposobljene in vešče pri prenašanju znanja, kljub dejstvu, da so z uresničevanjem ideje začeli šele pred kakim letom dni. Ob poplavi informacij, kdo je prvi, edini, najboljši, je institucijam, ki se zanimajo za uvedbo novih programov, težko izbrati prave terapevtske pare. Zavedati se morajo, da tvegajo tudi z nestrokovnimi pristopi, če v institucije povabijo ne dovolj usposobljene pare.
3. Potreben je sistematičen pristop k uvajanju te dejavnosti. Hitrejši razvoj terapij s pomočjo živali, ali v našem konkretnem primeru: psov, je odvisen od organiziranosti in sodelovanja izvajalcev na nacionalnem nivoju in predvsem na izobraževanju in usposabljanju potrebnega kadra.
4. Zelo pomembno je, da terapije izvaja dobro usposobljen terapevt, ki izhaja iz ustrezne stroke (zdravnik, fizioterapevt, defektolog, pedagog, delovni terapevt, psiholog, psihoterapevt...), kar pa je odvisno od terapevtskih ciljev, ki si jih zastavimo. V nasprotnem primeru ne moremo govoriti o terapiji s pomočjo živali in lahko kljub dobrim namenom povzročimo več škode kot koristi.
5. V Sloveniji bomo morali oblikovati, program (morda po vzoru slovenske Fundacije Nazaj na konja) v katerega bi se lahko vključili ustrezni profili strokovnjakov, oziroma vsi, ki uspešno opravijo interni sprejemni izpit iz osnov etologije, kinologije, pedagogike, psihologije in defektologije, saj se poudarja interdisciplinarni pristop, ki temelji na učenju, sodelovanju in povezovanju različnih strok.
6. In za konec: ali smo že sposobni oblikovati pravo mrežo strokovnjakov iz različnih področij in usklajeno pripraviti enotne smernice za vse tiste vodnike s psi, ki jih zanimajo terapije s pomočjo živali? Smo, samo sodelovati še ne znamo.
mag. Darinka Lečnik-Urbancl MAREC, 2009
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
10. Ob zaključku evropskega mentorskega projekta DIONE, ki smo ga izvajali v sodelovanju s partnerskimi organizacijami iz Velike Britanije, Švedske in Poljske smo se skupaj z mentorirankami veselili njihovih dosežkov na skupni prireditvi, ki so jo poimenovale: FORUM MLADIH PODJETNIŠKIH IDEJ DIONE*SI Forum se je odvijal 31. marca 2007 v Ljubljani in je bil namenjen prikazu več zamisli, ki postajajo resničnost, pogovoru o izkušnjah, ovirah, mentorski praksi in medsebojnemu povezovanju in sodelovanju. To je bila hkrati priložnost za razpravo in razvijanje novih prijateljstev.
Zakaj naslov SANJAJMO SKUPAJ? Gre za našo zgodbo - uresničitev dolgoletnih sanj: Canis. Predstavitev sta pripravila Nataša in Miro, pod mentorskim vodstvom Darinke. Častna gostja pri našem omizju je bila gospa Elena Pečarič iz društva YHD Društva za teorijo in kulturo hendikepa.
Zgodil se je še en pomemben dogodek za našo stvar. V okviru prireditve Inovativnost - izzivi gospodarskega razvoja, 5. in 6. junija 2008, smo se promocijsko predstavili tudi mi - Slovensko združenje inštruktorjev - Ceter za šolanje psov vodičev in psov spremljevalcev - CANIS. Skozi predstavitev smo skušali seznanjati javnost o zaznani infrastrukturni problematiki za osebe s posebnimi potrebami. Nam je uspelo? Prepričani smo, da so nas odgovorni zainteresirani zaznali.
Za dodatne informacije: 02 331-54-16
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
