Turizem malo drugače
Hendikepiranim osebam bi morali tudi v turizmu ustreči na istem nivoju kot ostalim, zato moramo znati uporabljati še znane informacije o njihovih življenjskih navadah, zmožnostih oz. sposobnostih, pričakovanjih, željah in omejitvah ter ovirah v okolju. Zaposleni v turizmu so subjekti, ki naj bi omogočali dostop do turističnih storitev in dobrin vsem skupinam potrošnikov.
Kljub povečani globalni pozornosti za izboljšanje kvalitete življenja osebam s posebnimi potrebami, se ti še vedno srečujejo z mnogimi ovirami in omejitvami, ki zmanjšujejo kvaliteto njihovega življenja.
Vsak socialni in turistični delavec, ki bi se ukvarjal s turizmom za osebe s posebnimi potrebami, bi moral podrobneje poznati vrste in kategorije oviranosti, saj se je pri večini turističnih potovanj, katerih se udeležijo osebe s posebnimi potrebami, izkazalo, da turistični delavci ne poznajo niti osnovnih vrst in stopenj oviranosti, s tem pa seveda ne znajo pravilno izbrati najprimernejšega bivalnega prostora za invalidno osebo oz. osebo s posebnimi potrebami. (Bizjak, 2003)
V raziskavi, ki jo je opravil naš sodelavec, g. Miro, je na vprašanje "Ali so turistični delavci poznali vašo vrsto invalidnosti in katere pripomočke pri vsakodnevnem življenju uporabljate?" dobil jasen odgovor. Niti eden od turističnih delavcev ni vedel kaj pomeni in kako izgleda njihova oviranost, še manj pa katere pripomočke uporablja. S študentom invalidom - tetraplegikom, ki vsaj trikrat v poletni sezoni letuje na slovenski obali v različnih hotelih na slovenski obali, sta ugotovila, da vsaj 80 odstotkov turističnih delavcev ne ve katere invalidske pripomočke potrebuje pri vsakodnevnem življenju. Dogaja se, da jim tako ponujajo destinacije, ki nikakor niso primerne za njih (npr. hoteli s stopnicami brez klančine ali dvigala za invalidne osebe na invalidskem vozičku).
"Zato je pri uvajanju turizma oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji nujno potrebno, da tako turistični delavci, kot tudi socialni delavci, ki bi se ukvarjali s turizmom oseb s posebnimi potrebami, spoznajo vsaj osnovne vrste in kategorije oviranosti." (Bizjak, 2003)
Modul našega projekta obsega: izobraževanja, terapevtske pristope in integracijo terapij - na primer: živali v institucijah in rehabilitacija, terapevtski odnosi, argumenti, transparenten prikaz celotnih terapevtskih komponent delovanja posameznika.
Poudarek je na enem od osnovnih področij delovanja individuma - psihološke sposobnosti - vrednote, samopodoba, nato samoorganizacija- obvladovanje stresa, samokontrola pa socialne sposobnosti z življenjsko vlogo, socialnim obnašanjem in medosebnimi odnosi, senzoriki in motoriki.
Medsektorsko sodelovanje v turizmu z invalidskimi organizacijami in drugimi podobnimi telesi je izrednega pomena.
ARHIV
